Work with Sounds Delaj z zvoki
Delaj z zvoki je projekt, namenjen snemanju »ogroženih« ali izginjajočih zvokov industrijske družbe in njihovemu prostemu dostopanju pod licenco CC BY 4.0. Projekt poleg snemanja zvokov vključuje tudi dokumentiranje postopka v obliki filmov in fotografij. Delaj z zvoki v okviru programa Kultura 2000 financira Evropska Unija in šest evropskih muzejev. Zvoki so shranjeni v podatkovni bazi, na voljo pa bodo tudi na spletni strani Europeana in Wikimedia Commons.
Sodelujoči muzeji
V projektu Delaj z zvoki sodelujejo naslednji muzeji:
- Museum of Municipal Engineering, Krakow, Poland
- Technical museum of Slovenia, Bistra
- LWL-Industriemuseum, Dortmund, Germany
- The Finnish Labour Museum Werstas, Tampere, Finland
- La Fonderie. Musée bruxellois de I´industrie et du travail, Brussels, Belgium
- Museum of Work, Norrköping, Sweden
Prispevek
Delaj z zvoki je projekt, namenjen snemanju ogroženih ali izginjajočih zvokov industrijske družbe – tudi tistih, pred katerimi so se ljudje poskušali oziroma se še poskušajo zaščititi. Od 1. septembra 2013 do 31. septembra 2015 bomo posneli najmanj 600 zvokov v njihovem izvirnem okolju. Zbirka zvokov, filmov in fotografij bo uporabnikom dostopna na workwithsounds.eu. Vsi filmi bodo tudi na YouTubu in vsi zvoki na Wikimedia Commons.
Delaj z zvoki je projekt, namenjen snemanju ogroženih ali izginjajočih zvokov industrijske družbe – tudi tistih, pred katerimi so se ljudje poskušali oziroma se še poskušajo zaščititi. Od 1. septembra 2013 do 31. septembra 2015 bomo posneli najmanj 600 zvokov v njihovem izvirnem okolju. Zbirka zvokov, filmov in fotografij bo uporabnikom dostopna na workwithsounds.eu. Vsi filmi bodo tudi na YouTubu in vsi zvoki na Wikimedia Commons.
Ozadje
Zvok je nepogrešljiv del našega vsakdanjega življenja in dela. Vedno je tu, pa če ga zaznamo ali ne. Zato predstavlja pomemben vidik v doživljanju, raziskovanju, obnavljanju in razumevanju različnih pokrajin, okolij in kulturne dediščine. Čeprav je zvok – ali pa prav zato – tako vsakdanji del življenja, zvoke redko zaznamo, kaj šele posnamemo, in to navkljub dejstvu, da se vse evropske države trudijo ohraniti svojo kulturno dediščino. Zgodovinske zvoke je še posebej težko najti. Tiste, ki so ohranjeni, najpogosteje najdemo v zvočnih zapisih v filmih, na radiu ali televiziji. V omenjenih virih so na voljo zgodovinski zvoki, povezani z delom in vsakdanjim življenjem, žal pa jih iz zvočnega okolja, v katerem so posneti, ne moremo izolirati in znova uporabiti. S posamičnimi zvočnimi zapisi pa lahko poustvarimo zgodovinska okolja ali nove zvočne pokrajine. Tako lahko z zvoki posameznih strojev poustvarimo zvočno pokrajino stare mehanične delavnice ali drugega okolja, katerega zvok ni bil nikoli posnet. Vsakdanje življenje v industrijski družbi je bilo večplastno. Zato je poznavanje okolij, kot npr. pralnice, bolnišnice ali šole, pomembno. Slike nam povedo, kakšna so bila videti ta okolja – kako pa so bila slišati? Na srečo še obstajajo okolja, v katerih je mogoče obnoviti in posneti posamične zgodovinske zvoke, na primer v industrijskih muzejih in muzejih dela, kjer so cela delovna okolja, tj. zgradbe, pohištvo, orodje in stroji, ohranjeni. Ljudje, ki delajo v teh muzejih, so velikokrat sami delali v teh okoljih ali pa vedo veliko o njih, zato predstavljajo dragocen vir informacij o zvokih in njihovem izvoru. Posnetki iz muzejev ali drugih sorodnih okolij bodo dopolnjeni s posnetki iz zbirk muzejev, ki sodelujejo v projektu. Zvoke in izkušnje bomo poskušali ujeti tudi v okoljih, ki še vedno obratujejo, se pa njihova življenjska doba hitro izteka. Zvoke potrebujemo, da »oživimo« zgodovino v izobraževalne namene v šolah in muzejih. Zvok pa je tudi pomemben del umetniškega ustvarjanja, performansov, glasbe, računalniških iger, medijskih in drugih produkcij. Po vsej Evropi narašča zanimanje za stara industrijska okolja in opuščene industrijske obrate, tovarniške hale ipd., ki privlačijo subkulture, kot so urbani raziskovalci in vse več inovativnih umetnikov, ki pri delu uporabljajo nove medije. Na internetu so sicer na voljo določeni zvoki, vendar so slabo dokumentirani, manjka pa jim tudi zgodovinsko ozadje. Redko, če sploh kdaj, naletimo na podatek, kje in kdaj je bil zvok posnet, ali gre za izviren ali obnovljen zvok, kateri stroj, orodje ali okolje je njegov vir ali kako in kdaj je bil uporabljen. Take in podobne informacije o zvoku so nujne, če želimo ohraniti ta del naše kulturne zgodovine in zvoke ustrezno uporabiti v zgodovinskih rekonstrukcijah. Cilj projekta je podatkovna baza zvokov, ki jih ustvarja, snema in dokumentira usposobljeno muzejsko osebje. Vsak zvok bo opisan, da bo uporabnik lahko prepričan, da ima prave in relevantne podatke o zvoku, njegovem izvoru in okoliščinah, v katerih je bil posnet. Kar pomeni, da bodo imeli zvoki nekakšen »pečat muzejske kakovosti«.
Zvok je nepogrešljiv del našega vsakdanjega življenja in dela. Vedno je tu, pa če ga zaznamo ali ne. Zato predstavlja pomemben vidik v doživljanju, raziskovanju, obnavljanju in razumevanju različnih pokrajin, okolij in kulturne dediščine.
Čeprav je zvok – ali pa prav zato – tako vsakdanji del življenja, zvoke redko zaznamo, kaj šele posnamemo, in to navkljub dejstvu, da se vse evropske države trudijo ohraniti svojo kulturno dediščino. Zgodovinske zvoke je še posebej težko najti. Tiste, ki so ohranjeni, najpogosteje najdemo v zvočnih zapisih v filmih, na radiu ali televiziji. V omenjenih virih so na voljo zgodovinski zvoki, povezani z delom in vsakdanjim življenjem, žal pa jih iz zvočnega okolja, v katerem so posneti, ne moremo izolirati in znova uporabiti. S posamičnimi zvočnimi zapisi pa lahko poustvarimo zgodovinska okolja ali nove zvočne pokrajine. Tako lahko z zvoki posameznih strojev poustvarimo zvočno pokrajino stare mehanične delavnice ali drugega okolja, katerega zvok ni bil nikoli posnet. Vsakdanje življenje v industrijski družbi je bilo večplastno. Zato je poznavanje okolij, kot npr. pralnice, bolnišnice ali šole, pomembno. Slike nam povedo, kakšna so bila videti ta okolja – kako pa so bila slišati?
Na srečo še obstajajo okolja, v katerih je mogoče obnoviti in posneti posamične zgodovinske zvoke, na primer v industrijskih muzejih in muzejih dela, kjer so cela delovna okolja, tj. zgradbe, pohištvo, orodje in stroji, ohranjeni. Ljudje, ki delajo v teh muzejih, so velikokrat sami delali v teh okoljih ali pa vedo veliko o njih, zato predstavljajo dragocen vir informacij o zvokih in njihovem izvoru. Posnetki iz muzejev ali drugih sorodnih okolij bodo dopolnjeni s posnetki iz zbirk muzejev, ki sodelujejo v projektu. Zvoke in izkušnje bomo poskušali ujeti tudi v okoljih, ki še vedno obratujejo, se pa njihova življenjska doba hitro izteka. Zvoke potrebujemo, da »oživimo« zgodovino v izobraževalne namene v šolah in muzejih. Zvok pa je tudi pomemben del umetniškega ustvarjanja, performansov, glasbe, računalniških iger, medijskih in drugih produkcij. Po vsej Evropi narašča zanimanje za stara industrijska okolja in opuščene industrijske obrate, tovarniške hale ipd., ki privlačijo subkulture, kot so urbani raziskovalci in vse več inovativnih umetnikov, ki pri delu uporabljajo nove medije.
Na internetu so sicer na voljo določeni zvoki, vendar so slabo dokumentirani, manjka pa jim tudi zgodovinsko ozadje. Redko, če sploh kdaj, naletimo na podatek, kje in kdaj je bil zvok posnet, ali gre za izviren ali obnovljen zvok, kateri stroj, orodje ali okolje je njegov vir ali kako in kdaj je bil uporabljen. Take in podobne informacije o zvoku so nujne, če želimo ohraniti ta del naše kulturne zgodovine in zvoke ustrezno uporabiti v zgodovinskih rekonstrukcijah. Cilj projekta je podatkovna baza zvokov, ki jih ustvarja, snema in dokumentira usposobljeno muzejsko osebje. Vsak zvok bo opisan, da bo uporabnik lahko prepričan, da ima prave in relevantne podatke o zvoku, njegovem izvoru in okoliščinah, v katerih je bil posnet. Kar pomeni, da bodo imeli zvoki nekakšen »pečat muzejske kakovosti«.
Datoteke
Poročanje o napakah
Prosim kontaktirajte vodjo projekta v Sloveniji irena.marusic@tms.si , Tehniški muzej Slovenije
Glej tudi