File:Vznik nove feministične levice.webm

Slovenščina: Premislek o dediščini jugoslovanskega feminizma v luči novih feminističnih iniciativ in oblik nove levice

Govorke: Sodelujoče: dr. Metka Mencin Čeplak – asistentka za področje sociologije in raziskovalka na Fakulteti za družbene vede, članica skupine Ženske za politiko, ženska skupina LDS

dr. Jelena Petrović (Srbija, Slovenija) – predava na Akademie der bildenden Künste na Dunaju, samostojna raziskovalka in (so)avtorica številnih člankov, dogodkov in mediscipliniarnih projektov s področja (post) Jugoslavije (zgodovina, spomin, kultura, umetnostna zgodovina in feminizem)

Anamarija Šiša – magistrska študentka sociologije kulture, članica programskega odbora IDŠ

Povezuje: Klara Otorepec

Delovanje žensk v političnih organih nekdanje Socialistične federativne republike Jugoslavije in raznolika feministična gibanja na tem območju, predvsem od druge svetovne vojne dalje, pričajo o intenzivnem in tako teoretskem kot aktivističnem plodnem obdobju ženske emancipacije in premisleka o (novih) družbenih vlogah žensk. K temu je delno prispevalo tudi sistemsko prizadevanje za enakopravnost spolov, ki pa je imelo do izveninstitucionalnih feminističnih gibanj pogosto ambivalenten odnos. Jugoslovanski feminizem oziroma feminizmi kot zgodovinska in politična kategorija so sprva obstajala bolj na ravni kulturnega in do neke mere protisistemskega gibanja, kasneje pa tudi kot antikapitalistično gibanje. Četudi je jugoslovanske feminizme zaznamovalo več različnih obdobij (npr. transjugoslovansko feministično gibanje v 80-ih), razpotij (npr. odnos med institucionalnim feminizmom in gibanji) in funkcij, ki so jo feministične iniciative opravljale na različnih področjih, pa te so nedvomno začrtalo pot kasnejših feminističnih gibanj po razpadu Jugoslavije.

Kljub živosti in razvejanosti feminizma, pa je po razpadu Jugoslavije moč opaziti določen zaton in vse manjšo vidnost feminističnih perspektiv, predvsem tistih, ki so izšle iz tradicije marksističnega in socialističnega feminizma. »Zatišje«, ki je sledilo, je posledica različnih političnih in kulturnih dejavnikov kot tudi problemov znotraj samih feminističnih gibanj. V zadnjem času pa smo, tudi v slovenskem prostoru, ponovno priča vse vidnejši prisotnosti novih feminističnih samoorganiziranih gibanj, ki obenem vsebujejo tudi močne levičarske tendence. Prav tako smo priča tudi večji vidnosti nove levice, ki se med drugim deklarira tudi za feministično. V luči tega se zdi primerno, da se ponovno premisli zgodovino in dediščino jugoslovanskih feminizmov ter njihovo kasnejšo pot in z njo poskusi misliti vznik nove feministične levice kot tudi spremenjeno družbeno situacijo, v katerih se odvija feministični boj.

Okrogla miza je poskusila očrtati stanje pred feminističnim »zatišjem« ter poiskati podobnosti in razlike z novonastalimi feminističnimi iniciativami. Hkrati pa bo poskusila tudi premisliti odnos nove levice do feminizma, ki na deklarativni ravni izreka večjo naklonjenost feminizmu kot nekdanje jugoslovanske politične strukture. Za konec bo poskusila podati predloge, kako se z razvojem in uspehom nove levice in novih feminističnih iniciativ širše upreti procesu (re)patriarhalizacije.